1 Kralj David se je postaral in prišel v leta. Zavijali so ga v odeje, pa se ni mogel ogreti. 2 Zato so mu njegovi služabniki rekli: »Naj poiščejo gospodu kralju nedolžno dekle, da bo skrbelo za kralja in ga negovalo. Ležalo bo v tvojem naročju in gospod kralj se bo ogrel.« 3 Po vsem izraelskem ozemlju so iskali lepo dekle, našli Abišágo iz Šunéma in jo pripeljali h kralju. 4 Dekle je bilo silno lepo. Negovala je kralja in mu stregla; kralj pa je ni spoznal.

5 Tedaj je Hagítin sin Adoníja postal oblasten in je rekel: »Jaz bom kraljeval.« Oskrbel si je voz, konjenike in petdeset mož, ki so ga spremljali. 6 Oče ga nikoli v življenju ni hotel pokarati, da bi rekel: »Zakaj tako delaš?« Tudi zelo postaven je bil in rojen takoj za Absalomom. 7 Dogovoril se je s Cerújinim sinom Joábom in duhovnikom Abjatárjem, da ga podpreta. 8 Duhovnik Cadók, Jojadájev sin Benajá, prerok Natán, Šimí, Reí in Davidovi junaki pa niso bili z Adoníjem.

9 Nekoč je Adoníja daroval drobnico, govedo in pitance pri skali Zohélet, ki je blizu En Rogela, in je povabil na gostijo vse brate, kraljeve sinove, in vse Judove može, kraljeve služabnike. 10 Preroka Natána, Benajája, junakov in svojega brata Salomona pa ni povabil.

11 Tedaj je Natán rekel Salomonovi materi Batšébi: »Kaj nisi slišala, da je Hagítin sin Adoníja postal kralj, ne da bi naš gospod David vedel za to? 12 Pridi zdaj, naj ti svetujem: reši svoje življenje in življenje svojemu sinu Salomonu. 13 Pojdi takoj h kralju Davidu in mu reci: ›Mar nisi sam, moj gospod kralj, prisegel svoji služabnici: Zares, tvoj sin Salomon bo kraljeval za menoj, on bo sedèl na mojem prestolu! Kako da je zdaj postal kralj Adoníja?‹ 14 Glej, ko boš tam še govorila s kraljem, bom prišel za teboj in potrdil tvoje besede.«

15 Batšéba je prišla h kralju v sobano. Kralj je bil zelo postaran; Abišága iz Šunéma je stregla kralju. 16 Batšéba se je priklonila in padla na kolena pred kraljem. Kralj je rekel: »Kaj bi rada?« 17 Rekla mu je: »Moj gospod, sam si prisegel svoji služabnici pri Gospodu, svojem Bogu: ›Zares, tvoj sin Salomon bo kraljeval za menoj, on bo sedèl na mojem prestolu!‹ 18 Zdaj pa, glej, je postal kralj Adoníja, ne da bi ti, moj gospod kralj, vedel za to. 19 Daroval je veliko volov, pitancev in drobnice in povabil na gostijo vse kraljeve sinove, duhovnika Abjatárja in vojskovodja Joába; tvojega služabnika Salomona pa ni povabil. 20 Ti pa, moj gospod kralj, oči vsega Izraela so uprte vate, da jim razglasiš, kdo bo sedèl na prestolu mojega gospoda kralja za njim. 21 Sicer se bo zgodilo, da bova jaz in moj sin Salomon veljala za hudodelca, ko moj gospod kralj leže k svojim očetom.«

22 In glej, ko je še govorila s kraljem, je prišel prerok Natán. 23 Kralju so sporočili in rekli: »Prerok Natán je tu.« Prišel je pred kralja in se pred kraljem priklonil z obrazom do tal. 24 Natán je rekel: »Moj gospod kralj, gotovo si sam rekel: ›Adoníja bo kraljeval za menoj, on bo sedèl na mojem prestolu.‹ 25 Danes je namreč šel in daroval veliko volov, pitancev in drobnice. Na gostijo je povabil vse kraljeve sinove, vojskovodje in duhovnika Abjatárja. Zdaj jedo in pijejo pred njim in vzklikajo: ›Živel kralj Adoníja!‹ 26 Mene, tvojega služabnika, duhovnika Cadóka, Jojadájevega sina Benajája in tvojega služabnika Salomona pa ni povabil. 27 Če se je to zgodilo po volji mojega gospoda kralja, zakaj nisi obvestil svojega služabnika, kdo bo sedèl na prestolu mojega gospoda kralja za njim?«

28 Kralj David je odgovoril in rekel: »Pokličite mi Batšébo!« Prišla je h kralju in je stala pred kraljem. 29 In kralj je prisegel in rekel: »Kakor živi Gospod, ki me je rešil iz sleherne stiske –, 30 kakor sem ti prisegel pri Gospodu, Izraelovem Bogu, da bo tvoj sin Salomon kraljeval za menoj in sedèl na mojem prestolu namesto mene, tako bom ta dan tudi storil!« 31 Batšéba se je priklonila z obrazom do tal, počastila kralja in rekla: »Živel moj gospod kralj David na veke!«

32 Nato je kralj David rekel: »Pokličite mi duhovnika Cadóka, preroka Natána in Jojadájevega sina Benajája!« Ko so prišli pred kralja, 33 jim je kralj rekel: »Vzemite s sabo služabnike svojega gospoda, posadite mi sina Salomona na mojo mulo in ga peljite dol h Gihonu! 34 Tam naj ga duhovnik Cadók in prerok Natán mazilita za kralja nad Izraelom, vi pa zatrobite v rog in vzklikajte: ›Živel kralj Salomon!‹ 35 Nato se povzpnite za njim, da pride in sede na moj prestol. On bo kraljeval namesto mene; njega sem določil za vladarja nad Izraelom in Judom.« 36 Jojadájev sin Benajá je kralju odgovoril in rekel: »Tako je prav! Tako naj potrdi Gospod, Bog mojega gospoda kralja. 37 Kakor je bil Gospod z mojim gospodom kraljem, tako naj bo s Salomonom; njegov prestol naj poveliča še bolj kakor prestol mojega gospoda kralja Davida.«

38 Tedaj so duhovnik Cadók, prerok Natán, Jojadájev sin Benajá, Keretéjci in Péletovci šli, posadili Salomona na mulo kralja Davida in ga peljali dol h Gihonu. 39 Duhovnik Cadók je vzel rog olja iz svetega šotora in mazilil Salomona. Zatrobili so v rog in vse ljudstvo je vzklikalo: »Živel kralj Salomon!« 40 Nato se je vse ljudstvo vzpenjalo za njim; ljudstvo je piskalo na piščali in vriskalo od velikega veselja, da se je od njihovega vpitja tresla zemlja.

41 Adoníja in vsi njegovi povabljenci so to slišali, ko so bili ravno pri kraju s pojedino. Ko je Joáb zaslišal glas roga, je rekel: »Zakaj ta hrup v mestu?« 42 Ko je še govoril, glej, je prišel Jonatan, sin duhovnika Abjatárja. Adoníja je rekel: »Pridi, kajti poštenjak si in gotovo prinašaš dobro novico.« 43 Jonatan je odgovoril in rekel Adoníju: »Žal ne! Naš gospod, kralj David, je Salomona postavil za kralja. 44 Kralj je poslal z njim duhovnika Cadóka, preroka Natána, Jojadájevega sina Benajája, Keretéjce in Péletovce, da so ga posadili na kraljevo mulo. 45 Duhovnik Cadók in prerok Natán sta ga pri Gihonu mazilila za kralja, potem pa so se veseli povzpeli od tam, da je mesto vznemirjeno. To je hrup, ki ste ga slišali. 46 Salomon je tudi že sédel na kraljevi prestol. 47 Tudi kraljevi služabniki so prišli našemu gospodu, kralju Davidu, takole voščit: ›Tvoj Bog naj Salomonovo ime proslavi še bolj kakor tvoje ime, in njegov prestol naj poveliča še bolj kakor tvoj prestol!‹ In kralj je na ležišču padel na kolena. 48 Tudi je kralj takole rekel: ›Slavljen Gospod, Izraelov Bog, ki mi je danes dal naslednika na prestolu in moje oči to vidijo.‹«

49 Vsi Adoníjevi povabljenci so vztrepetali in vstali; vsak je odšel po svoji poti. 50 Tedaj se je Adoníja zbal Salomona, zato je vstal, šel in se prijel oltarnih rogov. 51 Salomonu so sporočili in rekli: »Glej, Adoníja se boji kralja Salomona. Glej, drží se oltarnih rogov in prosi: ›Kralj Salomon naj mi danes priseže, da svojega služabnika ne bo usmrtil z mečem.‹« 52 Salomon je rekel: »Če se bo izkazal poštenjaka, mu še las ne bo padel na tla; če pa se najde na njem hudobija, bo umrl.« 53 Potem ga je kralj Salomon dal pripeljati od oltarja. Prišel je in padel na kolena pred kraljem Salomonom. Salomon mu je rekel: »Pojdi na svoj dom!«

1 Ko se je Davidu približal čas smrti, je dal naročila sinu Salomonu in rekel: 2 »Odhajam na pot vsega zemeljskega; bodi torej močan, bodi mož! 3 Drži se postave Gospoda, svojega Boga, da boš hodil po njegovih potih in se držal njegovih zakonov, zapovedi, odlokov in pričevanj, kakor je pisano v Mojzesovi postavi; da boš imel srečo pri vsem, kar boš delal, in pri vsem, česar se boš lotil. 4 In Gospod bo držal besedo, ki jo je govoril o meni, rekoč: ›Če bodo tvoji sinovi pazili na svojo pot, da bodo hodili pred mojim obličjem v zvestobi, z vsem srcem in z vso dušo, ne bo nobeden izmed tvojih odstranjen z Izraelovega prestola.‹

5 Sam tudi veš, kaj mi je storil Cerújin sin Joáb: kaj je storil dvema poveljnikoma izraelske vojske, Nerovemu sinu Abnêrju in Jeterjevemu sinu Amasáju, kako ju je ubil; kako je v vojni prelito kri maščeval v mirnem času in mi tako z nedolžno krvjo omadeževal pas okoli ledij in obuvalo na nogah. 6 Ukreni torej po svoji modrosti, a ne daj, da bi šla njegova siva glava mirno v podzemlje! 7 Sinovom Gileádca Barzilája pa izkaži naklonjenost: naj bodo med tistimi, ki jedo pri tvoji mizi. Prijazno so mi namreč prišli naproti, ko sem bežal pred tvojim bratom Absalomom. 8 Glej, pri tebi je tudi Benjaminovec Gerájev sin Šimí iz Bahuríma. Ta me je divje in neusmiljeno preklinjal na dan, ko sem šel v Mahanájim. Ko mi je nato prišel k Jordanu naproti, sem mu prisegel pri Gospodu in rekel: ›Ne bom te usmrtil z mečem!‹ 9 Zdaj pa ga ne imej za nedolžnega, saj si moder mož in veš, kaj mu moraš storiti, da boš njegovo sivo glavo s krvjo spravil v podzemlje.«

10 Potem je David legel k svojim očetom in bil pokopan v Davidovem mestu. 11 Davidovo kraljevanje nad Izraelom je trajalo štirideset let: v Hebrónu je kraljeval sedem let, v Jeruzalemu pa triintrideset let. 12 Tako je Salomon sédel na prestol svojega očeta Davida in njegova kraljevska oblast se je zelo utrdila.

13 Hagítin sin Adoníja je prišel k Salomonovi materi Batšébi. Rekla je: »Je tvoj prihod miroljuben?« Rekel je: »Miroljuben.« 14 Nato je rekel: »Rad bi nekaj govoril s teboj.« Ona je rekla: »Govôri!« 15 On pa je rekel: »Ti veš, da je kraljevanje pripadalo meni in je ves Izrael pričakoval, da bom jaz kralj. Vendar se je kraljevska oblast zaobrnila in pripadla mojemu bratu, ker mu je pripadla od Gospoda. 16 Zdaj pa imam eno samo prošnjo do tebe; nikar me ne zavrni!« Ona mu je rekla: »Govôri!« 17 Rekel je: »Reci, prosim, kralju Salomonu – tebe pač ne bo zavrnil – naj mi da Abišágo iz Šunéma za ženo!« 18 Batšéba je rekla: »Dobro, govorila bom zate s kraljem.«

19 Batšéba je prišla h kralju Salomonu, da bi govorila z njim glede Adoníja. Kralj je vstal, ji šel naproti in se ji priklonil do tal. Zatem je sédel na prestol in dal postaviti še prestol za kraljevo mater. Sedla je na njegovo desnico 20 in rekla: »Eno samo majhno prošnjo imam do tebe, nikar me ne zavrni!« Kralj ji je rekel: »Povej prošnjo, mati, saj te ne bom zavrnil!« 21 Tedaj je rekla: »Naj se da Abišága iz Šunéma za ženo tvojemu bratu Adoníju.« 22 Kralj Salomon pa je odvrnil in rekel svoji materi: »Čemu neki prosiš za Adoníja Abišágo iz Šunéma? Raje prosi zanj kraljevsko oblast, saj je moj starejši brat in na njegovi strani sta duhovnik Abjatár in Cerújin sin Joáb!« 23 In kralj Salomon je prisegel pri Gospodu in rekel: »Tako naj mi stori Bog in tako doda; zares, Adoníja je govoril o tej zadevi za ceno svojega življenja. 24 Zdaj torej, kakor živi Gospod, ki me je potrdil in posadil na prestol mojega očeta Davida in mi pripravil hišo, kakor je govoril, da, še danes bo Adoníja usmrčen!« 25 Kralj Salomon je poslal Jojadájevega sina Benajája; ta ga je potolkel in je umrl.

26 Duhovniku Abjatárju pa je kralj rekel: »Pojdi v Anatót na svoje posestvo! Zares, zaslužiš smrt, vendar te ta dan ne bom usmrtil, ker si nosil skrinjo Gospoda Boga pred mojim očetom Davidom in si pretrpel vse, kar je pretrpel moj oče.« 27 In Salomon je vrgel Abjatárja iz službe Gospodovega duhovnika, da je izpolnil Gospodovo besedo, ki jo je govoril o Élijevi hiši v Šilu.

28 Glas o tem je prišel do Joába, saj je Joáb podpiral Adoníja, ni pa podpiral Absaloma. Joáb je pribežal v Gospodov šotor in se oprijel oltarnih rogov. 29 Kralju Salomonu so sporočili: »Zares, Joáb je pribežal v Gospodov šotor, in glej, pri oltarju je.« Salomon pa je poslal Jojadájevega sina Benajája in rekel: »Pojdi in ga potolci!« 30 Benajá je prišel v Gospodov šotor in mu rekel: »Tako govori kralj: ›Pojdi ven!‹« Oni pa je rekel: »Ne, tu hočem umreti.« Benajá je zadevo sporočil kralju in rekel: »Tako je govoril Joáb in tako mi je odgovoril.« 31 Tedaj mu je kralj rekel: »Stôri, kakor je rekel! Potolci ga in ga pokoplji! Tako boš kri, ki jo je prelil brez vzroka, odvrnil od mene in od hiše mojega očeta. 32 Gospod bo njegovo kri obrnil na njegovo glavo. Pobil je dva moža, pravičnejša in boljša od njega, in ju ubil z mečem – in moj oče David ni vedel za to – Nerovega sina Abnêrja, poveljnika Izraelove vojske, in Jeterjevega sina Amasája, poveljnika Judove vojske. 33 Njuna kri naj se za vedno povrne na Joábovo glavo in na glavo njegovih potomcev. Davidu in njegovim potomcem, njegovi hiši in njegovemu prestolu pa naj na veke prihaja mir od Gospoda.« 34 Jojadájev sin Benajá je torej šel gor, ga potolkel in usmrtil. Pokopan je bil na svojem domu ob puščavi. 35 Namesto njega je kralj postavil na čelo vojske Jojadájevega sina Benajája, duhovnika Cadóka pa je kralj postavil na Abjatárjevo mesto.

36 Zatem je dal kralj poklicati Šimíja in mu rekel: »Sezidaj si hišo v Jeruzalemu in prebivaj tam! Od tam ne hodi nikamor! 37 Kajti tisti dan, ko bi šel in prestopil potok Cedron, vedi zagotovo, da boš moral umreti; tvoja kri bo prišla nad tvojo glavo.« 38 Šimí je rekel kralju: »Dobra je beseda, ki jo je govoril moj gospod kralj; tako bo tvoj služabnik storil.« Tako je Šimí veliko dni bival v Jeruzalemu.

39 Po treh letih pa se je zgodilo, da sta Šimíju zbežala dva hlapca k Maahájevemu sinu Ahíšu, kralju v Gatu. Sporočili so Šimíju in rekli: »Glej, tvoja hlapca sta v Gatu.« 40 Šimí je vstal, osedlal osla in se odpravil v Gat k Ahíšu, da bi poiskal hlapca. Šimí je šel in pripeljal hlapca iz Gata. 41 Tedaj so sporočili Salomonu, da je šel Šimí iz Jeruzalema v Gat in se vrnil. 42 Kralj je dal poklicati Šimíja in mu rekel: »Mar te nisem zaprisegel pri Gospodu, ti zabičal in rekel: ›Tisti dan, ko boš šel in se odpravil kam drugam, vedi zagotovo, da boš moral umreti!‹ In rekel si mi: ›Dobra je beseda, ubogam.‹ 43 Zakaj se torej nisi držal Gospodove prisege in ukaza, ki sem ti ga dal?« 44 In kralj je rekel Šimíju: »Sam poznaš vso hudobijo – pozna jo tvoje srce –, ki si jo prizadel mojemu očetu Davidu. Gospod bo tvojo hudobijo obrnil na tvojo glavo, 45 kralj Salomon pa je blagoslovljen in Davidov prestol bo trdno stal pred Gospodom na veke.« 46 Nato je dal kralj ukaz Jojadájevemu sinu Benajáju; ta je šel, ga potolkel in je umrl.

Tako je bilo kraljestvo trdno v Salomonovih rokah.

28 Ko je to povedal, se je napotil proti Jeruzalemu; hodil je spredaj. 29 Ko je prišel v bližino Bétfage in Betanije h gori, ki se imenuje Oljska, je poslal dva izmed učencev 30 in jima rekel: »Pojdita v vas, ki je pred vama. Ko prideta vanjo, bosta našla privezanega oslička, na katerem še nikoli ni sedèl noben človek. Odvežita ga in odpeljita! 31 Če vaju kdo vpraša, zakaj ga odvezujeta, recita takole: ›Gospod ga potrebuje.‹« 32 Učenca, ki sta bila poslana, sta odšla in našla, kakor jima je povedal. 33 Ko sta odvezovala oslička, so jima njegovi gospodarji rekli: »Zakaj odvezujeta oslička?« 34 Rekla sta: »Gospod ga potrebuje.« 35 In odvedla sta ga k Jezusu, vrgla na oslička svoja plašča in nanj posadila Jezusa. 36 Ko je šel naprej, so razgrinjali svoje plašče na pot.

37 Ko se je že bližal pobočju Oljske gore, je začela vsa množica učencev z močnim glasom veselo hvaliti Boga za vsa mogočna dela, ki so jih videli. 38 Govorili so:

41 Ko je prišel bliže in zagledal mesto, se je zjokal nad njim. 42 Rekel je: »O, da bi tudi ti na ta dan spoznalo, kaj ti prinaša mir, takó pa je prikrito tvojim očem. 43 Prišli bodo nadte dnevi, ko te bodo sovražniki obdali z okopi, te oblegali in stiskali z vseh strani. 44 V tla bodo poteptali tebe in tvoje otroke v tebi in ne bodo pustili kamna na kamnu v tebi, ker nisi spoznalo časa svojega obiskanja.«

45 Ko je stopil v tempelj, je začel izganjati prodajalce. 46 Rekel je: »Pisano je:

47 Vsak dan je učil v templju. Véliki duhovniki, pismouki in prvaki ljudstva pa so iskali priložnost, da bi ga umorili, 48 vendar niso našli načina, da bi mu kaj storili, kajti vse ljudstvo se ga je oklepalo, ko ga je poslušalo.